Band Bohem Blog

Da bo novo leto postreglo z novostmi…..

2011-12-26T16:35:00.003+01:00

... bomo poskrbeli tudi mi. Ker smo na kupu ljudje, ki ne moremo počivati, ker nas volja do glasbe in ustvarjanja le-te vedno znova žene naprej, vam bomo postregli z vsemi idejami v obliki novih pesmi.
Prvi single z nove plošče Na drugem bregu je že našel pot do vas in naletel na veliko odobravanja. To nam daje še večji zalet in obljubimo, da vas ne bomo razočarali.
V skupini pa smo se letos soočili tudi z veliko spremembo – po več letih smo ostali brez kitarista Marjana in bili primorani poiskati drugega. Priznamo, da to ni bila lahka naloga, sploh sredi snemanja novega albuma. A smo naleteli na izjemno talentiranega dolgolasega fanta, ki nas je tako s talentom kot tudi ogromno znanja takoj očaral. Tako je Simon postal novi Bohem.
In v tej postavi nadaljujemo pot. Do vas, do koncertnih odrov, ustvarjanja, življenja z glasbo.

Vse najlepše vam želimo v novem letu. Pa ne pozabite se zabavati.

Začetek snemanja nove plošče

2011-01-16T14:54:00.004+01:00

V začetku novega leta smo se skupaj z producentom Andreo eFFejem odpravili v studio Mushroom ( http://www.mushroomstudio.it) , kjer smo začeli z snemanjem naše nove plošče. Za ta korak smo se odločili, kot vedno, zaradi lokacije, ki nam mora v danem trenutku nuditi predvsem sprostitev in inspiracijo in to nam tokrat v popolnosti omogoča Mushroom studio blizu Frisanca v Italiji. Seveda pa je vintage NEVE VR mix miza tudi ena izmed poslastic tega studia. Enrico, lastnik in tonski mojster nam je omogočil vse kar si lahko band zaželi pri snemanju in rezultat do sedaj slišanega je res izjemen. Komaj čakamo, da slišite posnetke, do takrat pa si na naši Facebook strani oglejte foto utrinke iz snemanja.

V novo leto z novim zagonom

2010-12-23T20:24:00.007+01:00

Verjemite, tudi sami se ne moremo načuditi, kako hitro je minilo leto. Se mi zdi, kot da sem včeraj pisala blog z voščilom, zdaj pa zopet razmišljam, kako naj vam tokrat povem, da vam še vedno želimo vse najboljše.

Tudi to leto je bilo polno glasbe; na odrih smo stali mi in na odrih so stali naši idoli.

Konec lanskega leta smo se odločili za unplugged koncert, ki pa je prerasel v zelo uspešno turnejo po celi Sloveniji. Ti koncerti niso bili le zanimiva in poučna izkušnja, pač pa je ta turneja prinesla tudi nekaj večjih koncertov, ki smo jih odigrali skozi celo leto.

Ker pa nam življenje še vedno daje navdih, smo se odločili, da ta navdih delimo z vami, našimi poslušalci, brez katerih – naj se še tako obrabljeno sliši – ne bi bilo nas. Zato smo z največjim veseljem in polni elana začeli delati nove pesmi za tretji album. Dve od njih smo tudi že v živo predstavili in po odzivu sodeč smo na pravi poti. Tako se v začetku leta odpravljamo v studio, kjer bomo ovekovečili naše ideje in jih združili v celoto, ki nas bo zopet povezovala na koncertih.

Do takrat pa vam želimo le najboljše. Zabavajte se in se pri tem ne pustite motiti. Uživajte v vsakem trenutku, pojte, plešite, prepuščajte se ljubezni in glasbi.

Srečno 2011.

Bohem

Zaključek obdobja Manifest ljubezni

2010-11-13T08:33:00.002+01:00

Obdobje Manifest ljubezni se je začelo jeseni 2008, ob izidu istoimenske plošče s promocijo v Orto baru. V tem času smo prekrižarili Slovenijo po dolgem in počez. Skupaj s publiko odpeli in odigrali veliko nepozabnih koncertov, zato se spodobi, da to, nad vsemi pričakovanji zabavno in lepo obdobje, zaključimo tam, kjer smo ga začeli.

Zato bomo v soboto 20.11.2010 v Orto baru še enkrat odigrali vse pesmi z obeh plošč ( Življenje ni zločin, 2004 in Manifest ljubezni, 2008) in premierno predstavili eno od novih pesmi, ki že nastajajo v sodelovanju z producentom eFFjem v Italiji.

S tem se bo zaključilo eno poglavje, a istočasno začelo novo, ki bo še bolj divje in zanimivo, tako, da v kratkem lahko pričakujete zopet bolj pestre in aktualne novice iz naše strani.

2009-12-25T15:21:00.002+01:00

Novo leto – stara zgodba

Mnogi niso bili zadovoljni z letošnjim letom. Tudi mi smo kot posamezniki preživeli kakšno težko izkušnjo, a smo, kot vedno, ostali močni in premagali bolečino.
Kot skupina, ki bije bitko, kako se približati poslušalcem in obiskovalcem koncertov, pa smo bili izredno uspešni. Predstavitev albuma Manifest Ljubezni nas je popeljala po celi Sloveniji in povsod smo naleteli na pozitiven odziv. O tem pričajo množični obiski koncertov, predvsem poleti, ko smo bili na odru vsak konec tedna.
V začetku leta smo igrali v oddaji Na glas, kar je bil za nas poseben izziv, a smo ga uspešno prestali in bili z rezultatom zelo zadovoljni.
Še večji izziv pa je za nas predstavljal koncert v ljubljanski Cvetličarni, kjer smo dobili potrditev, da delamo dobro, saj je bil koncert izredno dobro obiskan. Publika je dihala z nami in nam dala čudovit občutek, da smo vsi ena velika celota, povezana v glasbi.

Zaradi te povezanosti ostajamo močni tudi takrat, ko nam ne gre vse tako, kot bi moralo. Ko nas prizadenejo nepravičnost, prazne obljube in izdano zaupanje. A očitno se takšne stvari morajo zgoditi, saj smo zaradi njih še bolj ustvarjalni in najdemo v glasbi še večje zadovoljstvo. Morda je to usoda, ki nam hoče povedati, naj nadaljujemo tam, kjer smo začeli. Tam, kjer se najbolj najdemo.

Nesmiselno je nasprotovati usodi, saj si s tem le zapletamo poti, cilj pa je vseeno vedno isti. Zato bomo ostali na tej poti, kjer se počutimo domače in nas tudi najbolj osrečuje.

Upamo, da se tudi prihodnje leto ponovi zgodba o uspehu. Da se vidimo na čim več koncertih; tako naših kot drugih. Naj ostane vodilo vseh nas, da glasba povezuje.

Skupina Bohem

M.O.S.T.

2009-12-08T20:14:00.003+01:00

M.O.S.T. – mesto obsodb, slave in tegob

"Ta slavni most se nahaja nekje daleč od civilizacije, kjer ob dežju vzklije seme zla in potem pridejo mrki drvarji, ki s koso sprave pokosijo seme, katerega večino uporabijo za krmo naivnih duš, nekaj ga pa ostane na tleh. Ko dež vse to spere in ko se zla voda zlije skupaj s podtalnico, začne zemlja spreminjati svoj značaj. In odtod prihajajo klimatske spremembe. Natančne lokacije mosta vam ne morem izdati, saj bi s tem lahko razmere le še poslabšal. Lahko povem le, da ni pod Mangartom, niti pod Krnom."

"Če pa zgornjega teksta ne vzamemo zares, gre za čisto navaden most, ki združuje levi in desni breg potoka Kotredeščica v Zagorju, kamor se zatečem, ko hočem dobiti kakšen odgovor, saj tam že leta in leta poseda velik, rjav ptič, ki simbolizira modrost in ponavadi vse ve. Enkrat, ko sem najbolj rabil odgovor, pa je ostal nem in ni povedal nič. Očitno je bila resnica prehuda!? Jaz se še vrnem na most tu in tam, ptiča pa od takrat naprej ni več. Resnica je zakopana," ... Jerry

Unplugged koncert v Ortu uspel !

2009-11-27T20:08:00.012+01:00

Prvi akustični koncert je za nami. Polni pozitivnih emocij, ker ste nas razvajali z glasnim petjem in gromkim aplavzom, ter nam v vsakem trenutku dali vedeti, da so vam tudi nove, akustične preobleke komadov super, smo si ta večer zapisali na sam vrh naših nepozabnih koncertnih spominov. Naj tokrat več povedo fotografije, ki nam jih je posredovala Alenka Bogovič Peklar.
D.K.

Bohem Unplugged

2009-10-27T21:07:00.007+01:00

Kot sem omenil že v prvem blogu, je bila naša velika želja odigrati akustično varianto naših komadov in zadovoljiti naše notranje izive tudi na tem področju. Končno se nam bo ta želja uresničila 13.11.2009 v hramu r´n´r v Orto baru v Ljubljani. Na vajah v sproščenem vzdušju komadi dobivajo nove obraze in že komaj čakam, da jih tisti, ki boste prišli na koncert slišite. Ob tem se nam porajajo tudi nove ideje, iz katerih se že čuti v katero smer bodo šle nove pesmi za naslednjo "plato". Ni časa za počivanje in dokler nam ne zmanjka navdiha se ne bomo ustavljali. Idej nam definitivno ne manjka in dejstvo je, če komadi stojijo in se dobro slišijo v akustični varianti, se bodo dobro slišali tudi ful štrom, kar se je potrdilo tudi pri komadih iz prvih dveh plošč ( Romanca, On je jaz, Deveti junij itd. se super slišijo tudi v akustični varianti ). Vabljeni v Orto na morda edini naš koncert te vrste, kar je definitivno zagotovilo za nepozabno boemsko izkušnjo. Ajd, D.K.

London / Neverending story

2009-06-25T14:48:00.011+02:00

Tam, kjer sem trenutno z mislimi, je ura polnoč. Ob tej uri sem ponavadi legla v posteljo v tipično angleškem slogu urejenem hotelu in pomirjeno zaspala, saj sem vedela, da sem tam, kjer me nič ne omejuje. V mestu, ki mi je pustil pečat; rano, ki sem jo vsa ta leta celila z vsem, kar me je vsaj malce spominjalo na tistih nekaj mesecev, ko sem živela in delala v Londonu.

Tudi tokrat nisem bila kot del neskončne množice turistov, ki se vsakodnevno z zemljevidi in fotoaparati drenjajo okrog Buckinghamske palače in Big Ben-a. Povsem rutinirano sem vsak dan odšla v podzemno in se med vožnjo do centra mesta spraševala, koliko let bo še preteklo, da bomo tudi tu, kjer sem sedaj, tako sproščeno vstopali v nov dan. Brez bojazni pred začudenimi pogledi legli na travo v parku ali se oblekli brez kakršnegakoli pomisleka o barvni usklajenosti.
Pogrešam to brezbrižnost glede takšnih malenkosti. Trenutke, kot je bil tisti, ko sem bila edina, ki sem z začudenjem opazila štiri mimoidoče moške oblečene v balerine.

In težko se zopet privajam, da obstajajo ljudje brez osnovnega bontona.
Morda je London preveč prijazno mesto, da bi ga lahko le obiskovala vsake toliko časa. A dokler imam tu ljudi, s katerimi si delim brezpogojno ljubezen in glasbo, ki mi pomeni vse na svetu, se bom morala sprijazniti s tem, da bo zame to mesto le nedokončana zgodba. Brez črnih scenarijev. Zgodba o svobodi.

Manca

Dan po ...

2009-04-13T12:29:00.016+02:00

Zanimivo je, kako si človek venomer postavlja nove in višje cilje.

Ni ga med nami, ki nebi sanjal nekaj v danem trenutku nedosegljivega. A glej ga zlomka, pride čas, ko se sanje uresničijo, zadovoljstvo ob zmagi je neprecenljivo a nerazumljivo kratko. Že naslednje jutro si postavimo nove, še višje cilje in se ženemo da jih osvojimo. Res me zanima, kaj je naslednje jutro po zlati olimpijski medalji razmišljal Primož Kozmus. Si je rekel, to je to, od zdaj naprej nobenih skrbi, samo uživanje do konca dni ? Hmm, se je res tako težko ustaviti in uživati ob doseženem cilju, brezskrbno ? Le zakaj smo ljudje tako nenasitne živali ? Zna biti, da je to le želja po dokazovanju ... halo ... materialne dobrine, denar, blišč, slava ne pomenijo nič, če si notranje nepotešljiv. Živeti za trenutek ni greh, tako kot ni greh imeti visoko leteče cilje, a kako odreagiramo ob dosegu le teh je bistveno, da ohranimo notranji mir in smo osebnostno izpopolnjeni.

Zanima me kakšen občutek zmagoslavja pomeni tale tatoo ?

D.K.

Po domače: Uh, špil v Cvetličarni je mimo. Bilo je super, razen Macove nezgode ( kljub hudi poškodbi si odigral špil do konca, svaka čast stari, zdaj pa naj fejk muzkonterji in pozerji govorijo in pametujejo, me zanima kolk bi jih reagiral tko kut ti). Dve uri in pol špilanja na polno, šus rock n roll droge direktno v žilo. Noro vzdušje, mravljinci po telesu ko zaslišiš glasno petje, kričanje, vidiš roke v zraku, skakanje, to je to. Ja sanje so se uresničile.
Dan po ... ni počitka, novi plani, ideje, gremo, gremo čas beži ... ustavi konje človek, umiri se, nič ne bo ušlo, saj delate to za sebe in ne za denar in dokazovanje ... treba je uživat v trenutku in lepo počasi novim zmagam naproti ... in prav je tako ...

Življenje (še vedno) ni zločin

2009-01-26T17:22:00.002+01:00

Če želimo, lahko najdemo razlog za praznovanje že v najmanjši malenkosti, a današnja obletnica ni kar tako. Pred petimi leti na današnji dan smo vstopili v glasbeno sceno s prvencem Življenje ni zločin.

Brez kančka slabe vesti si lahko danes sežemo v roke in čestitamo drug drugemu, saj smo ves čas delali s srcem in se kljub raznemu metanju polen pod noge tem polenom uspeli izogniti in ostati na tisti poti, ki smo si jo začrtali. Zato naj današnji dan ne mine prehitro. Vsaj za trenutek pomislimo na to čudovito dejstvo, da lahko živimo svobodno, da se lahko izgubljamo in hkrati iščemo v glasbi in naj bo današnje vodilo še vedno to, da smo lahko prekleto srečni, ker življenje ni zločin.

Kič malo drugače ...

2009-01-18T19:57:00.005+01:00

A se tudi vam zdi, da je okoli nas vse preveč kiča in da vrednote, ki so včasih kaj pomenile, danes nimajo za kruh. Ali res današnje življenje ne omogoča več naravno lepega. Hitreje, višje, lepše, bogatejše, močneje, pravijo. In kje je tu glasba, užitek, bistroumnost, iskrenost, prijateljstvo, ljubezen itd.? Hmm, verjetno skrito tam, kjer svetloba ne posije. Priznanje, da nikjer ni drugače, je predaja na prvi oviri, in veter, ki piha na vse strani, oglašuje belo barvo v vsem svojem sijaju. Pa mora ta zgodba res tako živeti? Slovenčki pametni, a ni že čas, da svoje možgane uporabimo za kaj več, kot pa za pitje kave in opravljanje soseda. Važno je tisto, kar je v nas in vsebina ne sme biti kičasta, ker plemenitost, srčnost in zdrava pamet vedno čakajo na svoj izbruh. Bodimo vse kar želimo in drugim zaželimo vse kar bi želeli sebi ... si upamo?

D.K.

Pogled nazaj, pogled naprej

2008-12-24T07:53:00.005+01:00

Leto se je že skoraj končalo in prav je, da tudi mi za trenutek obstanemo in se ozremo nazaj, na pot, ki nas je pripeljala do tu, kjer smo danes.
Še predobro se zavedamo, da tu ne bi bili brez veselja do tega, kar počnemo, brez vztrajnosti in brez podpore naših oboževalcev kot tudi ne brez tistih slabih stvari, ki so nas takrat morda prizadele a so se očitno zgodile z razlogom.
S ponosom se oziramo nazaj in ne obžalujemo nobene odločitve. Rezultat tega je naš drugi album Manifest ljubezni in prav ljubezen je glavni razlog, zakaj še vedno ostajamo na tej poti. Ljubezen do glasbe, koncertiranja in nenazadnje do vaših srečnih obrazov, ko slišite vam najljubšo pesem.

Obljubljamo, da bomo sledili vsem ciljem, ki si jih zadajamo, predvsem našemu največjemu cilju – razveseljevati vas; saj s tem razveseljujemo tudi sebe.
Imejte svoje cilje tudi vi. Smejte se tudi če nimate pravega razloga, čim več se zabavajte in uživajte vsak sleherni trenutek kot da je zadnji. Počnite stvari, ki vas osrečujejo in se pri tem ne pustite motiti, saj boste le tako ohranili svoj notranji jaz. Pa brez slabe vesti si vsake toliko privoščite malce bohemskega življenja:).

Obilo sreče in ljubezni vam želimo,
Matic, Dejvi, Damir, Mac in Manca

Manifest ljubezni v trebuščku

2008-11-20T23:05:00.007+01:00

Človek v življenju doživi ogromno lepih trenutkov in definitivno veliko slabih. Danes bom pisal samo o lepih. Marca bom namreč postal očka in zanimivo je, kako človek začne drugače dojemati ves svet okoli sebe, ko izve veselo novico. Vedno sem živel v prepričanju da pač izveš - boš očka/mamica si vesel, in to je to. Daleč od tega. Svet se začne obračati drugače. Vsak dan ko se zjutraj zbudim, pobožam mojo drago po trebuščku (ki je mimogrede že ogromen :)) in zaželim njej in moji bodoči hčerkici (ja tudi to vam izdam), lep dan dokler se ne vrnem iz službe, ter naj bosta pridni. Ne znam vam povedati kakšni čudoviti občutki so, ko me mala ki počiva v trebuščku moje drage dostikrat nežno brcne v pozdrav. Neverjetno. Sedaj velikokrat razmišljam na poti v službo kako se človeku spremeni življenje, ko izve da bo očka/mamica. Zanimivo, nehote začneš vse gledati z drugimi očmi in postaneš bolj dovzeten na spremembe okoli sebe. Ogromno mi pomeni ko se zvečer uležem v posteljo in mi moja hčerkica za lahko noč brcne z nogico v pozdrav. Kaj želim povedati z vsem tem. Morda naklučje morda čudež ali pa nekaj tretjega, manifest ljubezni člani skupine (v tem primeru jaz), doživljamo tudi v vsakdanjem življenju in se tako čutimo še bolj povezane s tem kar počnemo.

P.S.: Ko postanem očka vam povem :)

MAC

Naj se ljubezen manifestira

2008-11-12T07:36:00.005+01:00

Verjetno smo vsi prepričani, da vemo, kaj je ljubezen.
Z erotiko nabiti pogledi, en utrip dveh src, vse to je le še grenak spomin, ko ne znamo več črpati energije iz vesolja pač pa se hranimo z energijo človeka čigar dotik je bil včasih najslajša ekstaza. Meja med sovraštvom in ljubeznijo postane nevidna, kar pa ni zaradi zaslepljenosti. Zavestno, s široko odprtimi očmi jo prestopimo, za seboj pa puščamo odprte rane.
En utrip postane le še iluzija.
Sreča neznan pojem, ki ga je pokopala teža egoizma.
Ko ne premoremo več kančka moči za nasmeh in tonemo v lastni agoniji, se vprašajmo, s kakšnim namenom smo deležni takšne pogube.
Čeprav se nam zdi, da delamo dobro in bi morali po vseh pravilih dobro dobiti nazaj, žal ni tako.
Napačna je že sama želja po nečem, česar v bistvu sploh ne potrebujemo. Še slabša je želja po vrnitvi že izgubljenega, saj nobena sled na novo zlepljenih črepinj ne ostane neopazna. Prej nasprotno. Še bolj izstopa.

Naučimo se pustiti preteklost za seboj in lepi spomini naj ostanejo to, kar so. Spomini.
Naučimo se zazreti v vsak slučaj, kajti vsi ti slučaji tvorijo našo prihodnost.
Stopajmo proti njej z odprtim srcem, z iskrenostjo na dlani in spoštovanjem do ljudi, ki jih srečujemo.
Le tako bomo premogli toliko ljubezni, da se bo le-ta manifestirala v vesolje in nam vrnila dovolj energije, da bomo znali iskreno ljubiti. Ne da bi za blagor svoje sreče morali uničiti srečo nekoga drugega.
Tako preprosto je to. Vsi smo sposobni biti manifest ljubezni.

Manca

Tattoo ali Uresničenje dolgoletnih sanj

2008-10-15T14:53:00.002+02:00

Recimo, da naslov pove vse, pa vendar, dolgujem o tem povedati kaj več. Vam, ki to berete, še prej pa mojim prijateljem, katerim gre največja zahvala, ker so mi pomagali uresničiti te sanje. Marsikdo bi morda pomislil, da to bi pa vendar lahko že prej storila, a nekako se nikdar nisem vzela v roke in si rekla: »Zdaj je pa tega dovolj. Prihrani nekaj denarja in se pojdi tetovirati.« Ne. Namesto tega sem v najožji družbi raje na glas izražala to željo in že v kali zatrla moč, da bi jo uresničila.
In glede na to, da me prijatelji zelo dobro poznajo in vedo, da me za 30. rojstni dan še vedno ne bi očarali kakšni gospodinjski pripomočki (no, marsikdo je mnenja, da je že skrajni čas, da bi me:)), so mi kot darilo kupili tetoviranje.
Hja, rezultat je tukaj. Ne znam niti opisati, kako zelo sem zadovoljna in mislim, da ni treba posebej poudarjati, da se ves čas že kar malce narcisoidno opazujem v ogledalu.
Torej, dragi moji prijatelji, še enkrat vsem iz srca hvala, ker ste mi kupili takšno darilo, pa seveda hvala tudi tebi, Tomaž, ki si me kljub bolečini spravljal v smeh in ustvaril takšno umetnino.

Manca

Manifest ljubezni v Novi Gorici

2008-10-06T19:38:00.000+02:00

Danes z veseljem odpiramo nova vrata v boemski svet, ki bodo tokrat poleg nas Bohemov odprta tudi naši širši ekipi, ki je in še bo del našega manifesta. Upamo, da vam bomo v teh prostorih omogočili še bolj pristen in zabaven vpogled v naš svet in z veseljem čakamo na vaše komentarje.

Za začetek pa nekaj utrinkov iz sobotnega potovanja v Novo Gorico, kjer smo se v prostorih AvdioVideoCentra z vami počutili res odlično.

Hvala vsem, ki ste nas prišli pozdravit in ki ste z nami delili prvi krajši akustični koncert za katerega sta glavno vlogo prevzela Matic in Mac, ja tudi naš Matic zna poprijeti za kitaro ( še posebej če je nova he,he). Poleg predvidenih Manifest ljubezni, Deveti junij, Romanca, Kič in On je jaz sta zaigrala tudi nekaj drugih in kar nista končala, kjub temu da se je popoldan že kar krepko začel prevešati v noč, tipično za glasbenika, ki jima igranje pomeni največ ( sploh pa še to bolj velja ob prijetni družbi in dobri pijači

ha,ha). Še enkrat hvala vsem, ki ste se oglasili, gostiteljem in seveda velika hvala tudi vsem tistim, ki ste v tem kratkem času naš album Manifest ljubezni vzeli za svojega in nam s tem na najboljši način izkazali podporo za naše delo.

Pa še to, kljub temu, da smo vedno igrali "ful šus" varianto naših komad moram povedat, da tudi v tej obliki komadi zvenijo udarno in zanimivo, tako da ne izključujem možnosti ponovitve podobnih izvedb z malo širšo zasedbo, če ne v samostojni varianti pa v sklopu klasičnega koncerta z intimnejšim delom, ki vsekakor doda novo dimenzijo in prvotno obliko samim skladbam. Spodaj še nekaj video utrinkov in kmalu na novo pisanje in branje .... za danes bodiga dovolj, D.K.