Novo leto – stara zgodba

Mnogi niso bili zadovoljni z letošnjim letom. Tudi mi smo kot posamezniki preživeli kakšno težko izkušnjo, a smo, kot vedno, ostali močni in premagali bolečino.
Kot skupina, ki bije bitko, kako se približati poslušalcem in obiskovalcem koncertov, pa smo bili izredno uspešni. Predstavitev albuma Manifest Ljubezni nas je popeljala po celi Sloveniji in povsod smo naleteli na pozitiven odziv. O tem pričajo množični obiski koncertov, predvsem poleti, ko smo bili na odru vsak konec tedna.
V začetku leta smo igrali v oddaji Na glas, kar je bil za nas poseben izziv, a smo ga uspešno prestali in bili z rezultatom zelo zadovoljni.
Še večji izziv pa je za nas predstavljal koncert v ljubljanski Cvetličarni, kjer smo dobili potrditev, da delamo dobro, saj je bil koncert izredno dobro obiskan. Publika je dihala z nami in nam dala čudovit občutek, da smo vsi ena velika celota, povezana v glasbi.

Zaradi te povezanosti ostajamo močni tudi takrat, ko nam ne gre vse tako, kot bi moralo. Ko nas prizadenejo nepravičnost, prazne obljube in izdano zaupanje. A očitno se takšne stvari morajo zgoditi, saj smo zaradi njih še bolj ustvarjalni in najdemo v glasbi še večje zadovoljstvo. Morda je to usoda, ki nam hoče povedati, naj nadaljujemo tam, kjer smo začeli. Tam, kjer se najbolj najdemo.

Nesmiselno je nasprotovati usodi, saj si s tem le zapletamo poti, cilj pa je vseeno vedno isti. Zato bomo ostali na tej poti, kjer se počutimo domače in nas tudi najbolj osrečuje.

Upamo, da se tudi prihodnje leto ponovi zgodba o uspehu. Da se vidimo na čim več koncertih; tako naših kot drugih. Naj ostane vodilo vseh nas, da glasba povezuje.

Skupina Bohem

M.O.S.T.

M.O.S.T. – mesto obsodb, slave in tegob

"Ta slavni most se nahaja nekje daleč od civilizacije, kjer ob dežju vzklije seme zla in potem pridejo mrki drvarji, ki s koso sprave pokosijo seme, katerega večino uporabijo za krmo naivnih duš, nekaj ga pa ostane na tleh. Ko dež vse to spere in ko se zla voda zlije skupaj s podtalnico, začne zemlja spreminjati svoj značaj. In odtod prihajajo klimatske spremembe. Natančne lokacije mosta vam ne morem izdati, saj bi s tem lahko razmere le še poslabšal. Lahko povem le, da ni pod Mangartom, niti pod Krnom."

"Če pa zgornjega teksta ne vzamemo zares, gre za čisto navaden most, ki združuje levi in desni breg potoka Kotredeščica v Zagorju, kamor se zatečem, ko hočem dobiti kakšen odgovor, saj tam že leta in leta poseda velik, rjav ptič, ki simbolizira modrost in ponavadi vse ve. Enkrat, ko sem najbolj rabil odgovor, pa je ostal nem in ni povedal nič. Očitno je bila resnica prehuda!? Jaz se še vrnem na most tu in tam, ptiča pa od takrat naprej ni več. Resnica je zakopana," ... Jerry

Unplugged koncert v Ortu uspel !

Prvi akustični koncert je za nami. Polni pozitivnih emocij, ker ste nas razvajali z glasnim petjem in gromkim aplavzom, ter nam v vsakem trenutku dali vedeti, da so vam tudi nove, akustične preobleke komadov super, smo si ta večer zapisali na sam vrh naših nepozabnih koncertnih spominov. Naj tokrat več povedo fotografije, ki nam jih je posredovala Alenka Bogovič Peklar.
D.K.

Bohem Unplugged

Kot sem omenil že v prvem blogu, je bila naša velika želja odigrati akustično varianto naših komadov in zadovoljiti naše notranje izive tudi na tem področju. Končno se nam bo ta želja uresničila 13.11.2009 v hramu r´n´r v Orto baru v Ljubljani. Na vajah v sproščenem vzdušju komadi dobivajo nove obraze in že komaj čakam, da jih tisti, ki boste prišli na koncert slišite. Ob tem se nam porajajo tudi nove ideje, iz katerih se že čuti v katero smer bodo šle nove pesmi za naslednjo "plato". Ni časa za počivanje in dokler nam ne zmanjka navdiha se ne bomo ustavljali. Idej nam definitivno ne manjka in dejstvo je, če komadi stojijo in se dobro slišijo v akustični varianti, se bodo dobro slišali tudi ful štrom, kar se je potrdilo tudi pri komadih iz prvih dveh plošč ( Romanca, On je jaz, Deveti junij itd. se super slišijo tudi v akustični varianti ). Vabljeni v Orto na morda edini naš koncert te vrste, kar je definitivno zagotovilo za nepozabno boemsko izkušnjo. Ajd, D.K.

London / Neverending story

Tam, kjer sem trenutno z mislimi, je ura polnoč. Ob tej uri sem ponavadi legla v posteljo v tipično angleškem slogu urejenem hotelu in pomirjeno zaspala, saj sem vedela, da sem tam, kjer me nič ne omejuje. V mestu, ki mi je pustil pečat; rano, ki sem jo vsa ta leta celila z vsem, kar me je vsaj malce spominjalo na tistih nekaj mesecev, ko sem živela in delala v Londonu.


Tudi tokrat nisem bila kot del neskončne množice turistov, ki se vsakodnevno z zemljevidi in fotoaparati drenjajo okrog Buckinghamske palače in Big Ben-a. Povsem rutinirano sem vsak dan odšla v podzemno in se med vožnjo do centra mesta spraševala, koliko let bo še preteklo, da bomo tudi tu, kjer sem sedaj, tako sproščeno vstopali v nov dan. Brez bojazni pred začudenimi pogledi legli na travo v parku ali se oblekli brez kakršnegakoli pomisleka o barvni usklajenosti.
Pogrešam to brezbrižnost glede takšnih malenkosti. Trenutke, kot je bil tisti, ko sem bila edina, ki sem z začudenjem opazila štiri mimoidoče moške oblečene v balerine.


In težko se zopet privajam, da obstajajo ljudje brez osnovnega bontona.
Morda je London preveč prijazno mesto, da bi ga lahko le obiskovala vsake toliko časa. A dokler imam tu ljudi, s katerimi si delim brezpogojno ljubezen in glasbo, ki mi pomeni vse na svetu, se bom morala sprijazniti s tem, da bo zame to mesto le nedokončana zgodba. Brez črnih scenarijev. Zgodba o svobodi.



Manca

Dan po ...

Zanimivo je, kako si človek venomer postavlja nove in višje cilje.

Ni ga med nami, ki nebi sanjal nekaj v danem trenutku nedosegljivega. A glej ga zlomka, pride čas, ko se sanje uresničijo, zadovoljstvo ob zmagi je neprecenljivo a nerazumljivo kratko. Že naslednje jutro si postavimo nove, še višje cilje in se ženemo da jih osvojimo. Res me zanima, kaj je naslednje jutro po zlati olimpijski medalji razmišljal Primož Kozmus. Si je rekel, to je to, od zdaj naprej nobenih skrbi, samo uživanje do konca dni ? Hmm, se je res tako težko ustaviti in uživati ob doseženem cilju, brezskrbno ? Le zakaj smo ljudje tako nenasitne živali ? Zna biti, da je to le želja po dokazovanju ... halo ... materialne dobrine, denar, blišč, slava ne pomenijo nič, če si notranje nepotešljiv. Živeti za trenutek ni greh, tako kot ni greh imeti visoko leteče cilje, a kako odreagiramo ob dosegu le teh je bistveno, da ohranimo notranji mir in smo osebnostno izpopolnjeni.

Zanima me kakšen občutek zmagoslavja pomeni tale tatoo ?

D.K.

Po domače: Uh, špil v Cvetličarni je mimo. Bilo je super, razen Macove nezgode ( kljub hudi poškodbi si odigral špil do konca, svaka čast stari, zdaj pa naj fejk muzkonterji in pozerji govorijo in pametujejo, me zanima kolk bi jih reagiral tko kut ti). Dve uri in pol špilanja na polno, šus rock n roll droge direktno v žilo. Noro vzdušje, mravljinci po telesu ko zaslišiš glasno petje, kričanje, vidiš roke v zraku, skakanje, to je to. Ja sanje so se uresničile.
Dan po ... ni počitka, novi plani, ideje, gremo, gremo čas beži ... ustavi konje človek, umiri se, nič ne bo ušlo, saj delate to za sebe in ne za denar in dokazovanje ... treba je uživat v trenutku in lepo počasi novim zmagam naproti ... in prav je tako ...

Življenje (še vedno) ni zločin

Če želimo, lahko najdemo razlog za praznovanje že v najmanjši malenkosti, a današnja obletnica ni kar tako. Pred petimi leti na današnji dan smo vstopili v glasbeno sceno s prvencem Življenje ni zločin.

Brez kančka slabe vesti si lahko danes sežemo v roke in čestitamo drug drugemu, saj smo ves čas delali s srcem in se kljub raznemu metanju polen pod noge tem polenom uspeli izogniti in ostati na tisti poti, ki smo si jo začrtali. Zato naj današnji dan ne mine prehitro. Vsaj za trenutek pomislimo na to čudovito dejstvo, da lahko živimo svobodno, da se lahko izgubljamo in hkrati iščemo v glasbi in naj bo današnje vodilo še vedno to, da smo lahko prekleto srečni, ker življenje ni zločin.