Tattoo ali Uresničenje dolgoletnih sanj

Recimo, da naslov pove vse, pa vendar, dolgujem o tem povedati kaj več. Vam, ki to berete, še prej pa mojim prijateljem, katerim gre največja zahvala, ker so mi pomagali uresničiti te sanje. Marsikdo bi morda pomislil, da to bi pa vendar lahko že prej storila, a nekako se nikdar nisem vzela v roke in si rekla: »Zdaj je pa tega dovolj. Prihrani nekaj denarja in se pojdi tetovirati.« Ne. Namesto tega sem v najožji družbi raje na glas izražala to željo in že v kali zatrla moč, da bi jo uresničila.
In glede na to, da me prijatelji zelo dobro poznajo in vedo, da me za 30. rojstni dan še vedno ne bi očarali kakšni gospodinjski pripomočki (no, marsikdo je mnenja, da je že skrajni čas, da bi me:)), so mi kot darilo kupili tetoviranje.
Hja, rezultat je tukaj. Ne znam niti opisati, kako zelo sem zadovoljna in mislim, da ni treba posebej poudarjati, da se ves čas že kar malce narcisoidno opazujem v ogledalu.
Torej, dragi moji prijatelji, še enkrat vsem iz srca hvala, ker ste mi kupili takšno darilo, pa seveda hvala tudi tebi, Tomaž, ki si me kljub bolečini spravljal v smeh in ustvaril takšno umetnino.

Manca